Cesarjeva revolucija: pozabite Kekovo Slovenijo

Foto: Aleš Fevžer

Slovenska nogometna reprezentanca danes v Budimpešti odpira novo poglavje. Po Matjažu Keku, ki je Slovenijo še enkrat več odpeljal na veliko tekmovanje, je vajeti izbrane vrste v svoje roke prevzel dolgoletni kapetan Boštjan Cesar, ki ob začetku svojega mandata napoveduje 'mini revolucijo' v igri naše izbrane vrste.

Leto 2026 slovenska nogometna reprezentanca začenja v Budimpešti, kjer se bo nocoj v sijajnem ambientu čudovite Puškaš Arene udarila z izbrano vrsto Madžarske.

Tekma prinaša debi novega selektorja Boštjana Cesarja. Slednji je prevzel žezlo svojega nekdanjega trenerja in kasneje ‘šefa’ strokovnega štaba Matjaža Keka, v javnih nastopih pa večkrat poudaril, da si želi v prihodnje gledati precej drugačno Slovenijo, kot je bila podoba naše reprezentance v minulem obdobju.

Kaj naj bi ‘mini revolucija’ prinesla v praksi? V štabu slovenske reprezentance preizkušajo dve taktični različici, ne bo pa presenečenje, če bo danes Slovenija na igrišče pritekla v sistemu 3-4-2-1, torej s tremi osrednjimi branilci, dvema bolj ofenzivnima bočnima branilcema ter enim klasičnim napadalcem, za pozicijo kandidirata Žan Vipotnik in Andraž Šporar, ki bo imel podporo še dveh pozicijsko fleksibilnih ofenzivnih nogometašev.

Taktična različica, ki smo jo že videli?

Odkrita želja selektorja Cesarja je dominacija v posesti, v luči česar sistem s tremi osrednjimi branilci ne bi bil presenetljiv, tudi dejstvo, da ob poškodbi Benjamina Šeška slovenski selektor ni reagiral in v izbrano vrsto vpoklical še kakšnega klasičnega napadalca, na širšem seznamu je bil Ester Sokler, pa nakazuje vsaj začasen premik od uveljavljenega sistema 4-4-2.

Pri tem pa ne pozabimo, da je tudi selektor Kek na zadnji, rezultatsko sicer nepomembni, tekmi minulega ciklusa kvalifikacij za svetovno prvenstvo proti Švedski preizkušal sistem s tremi osrednjimi branilci in po dvoboju odkrito razmišljal o tem, da kar malce obžaluje, da se za taktično preobrazbo ni odločil že prej.

Da se to ni uresničilo, pa gre na nek način vendarle razumeti. V obdobju ‘sprinterskih’ kvalifikacij, ko je bilo vsega konec v treh mesecih, časa za eksperimente oziroma korenite spremembe sistema ni bilo veliko. Sploh zato, ker je ta sistem v reprezentanci v prejšnjem obdobju, sploh pa na Euru 2024, odlično deloval.

A v nogometu od preteklosti ne moreš živeti in tega se očitno zaveda tudi Cesar, ki si želi, da imela Slovenija čim prej njegov jasen podpis. Merilo uspešnosti pa bo, kakopak, rezultat. Morda ne še danes, a kmalu prihajajo tekme, ki bodo pokazale, kako uspešna bo Cesarjeva preobrazba naše izbrane vrste.